MREŽA NUJNE KARDIOLOŠKE POMOČI NA OBMEJNEM OBMOČJU

Gre za klinični projekt, osnovan na sledečih pravnih, epidemioloških, geografskih in kliničnih predpostavkah ter načelih za organizacijo zdravstvene dejavnosti:

1. Vsi evropski državljani imajo enako pravico do zdravja, zato jim mora biti zagotovljen enak nivo zdravljenja in omogočen hiter dostop do le-tega, pri čemer kraj bivanja in posledično čas dostopa do pomoči za bolnike ne sme biti diskriminatoren (Evropska listina o pacientovih pravicah);
2. V svetu so kardiovaskularna obolenja glavni vzrok umrljivosti, saj predstavljajo v skupnem kar 30 % vseh smrti, od teh skoraj 40 % na račun koronarne bolezni;
3. Pri akutnih kardiovaskularnih boleznih, kot je miokardni infarkt (t.i. STEMI – miokardni infarkt z elevacijo veznice ST), je odločilen dejavnik za preživetje ravno čas: takojšnja diagnoza in hiter dostop do usposobljene ustanove, ki bo pacientu sposobna zagotoviti ustrezno zdravljenje, ter takojšen pristop k samemu zdravljenju so dejavniki, ki odločilno vplivajo na bolnikovo preživetje;
4. Navedena dejstva so dobila potrditev s strani zdravstvenih sistemov različnih držav članic EU skozi vzpostavitev nacionalnih mrež za urgentna kardiovaskularna stanja, še posebej za STEMI;
5. Te mreže pa se med seboj zelo razlikujejo, kar potrjujejo razlike v številu izvedenih primarnih angioplastik na milijon prebivalcev, v številu prebivalcev na t.i. HUB (Health Unit Bio) center v sklopu posamezne mreže (laboratoriji za hemodinamiko z zagotovljenim 24-urnim delovanjem), v stopnji uporabe reševalnih vozil (nujne medicinske pomoči - NMP) in v času, potrebnem za revaskularizacijsko obravnavo bolnika; izkazalo se je, da so omenjene razlike tako obsežne, da je Evropsko kardiološko združenje (European Society of Cardiology) pristopilo h kampanji z naslovom »Stent for Life« (Stent oz. žilna opornica za življenje) z namenom implementacije nacionalnih mrež po točno določenih kriterijih obsega in časa;
6. Tudi v projekt vključeno geografsko območje pokrivata podobni nacionalni mreži in sicer tista v Trstu, ki oskrbuje predvsem širše območje Posočja in Julijske krajine (Tržič in Gorico) pa tudi določeno število pacientov iz Palmanove in Pordenona (skupaj 450/650 tisoč prebivalcev), in tista v Ljubljani, ki pokriva območje z okoli 1 milijonom prebivalcev in ki med ostalim oskrbuje tudi mesta v obmejnem območju: Izolo, Piran, Koper, Sežano, Ilirsko Bistrico in deloma Postojno, skupaj 130 tisoč prebivalcev (20.000 turistov);
7. Z geografskega vidika so čezmejne cestne povezave v določenih primerih krajše od cestnih povezav znotraj države, kar upravičuje namero za vzpostavitev ČEZMEJNE MREŽE ZA NUJNA KARDIOVASKULARNA STANJA, ki bi se jo kot preferenčno pot aktiviralo le v specifičnih, obojestransko dogovorjenih primerih.

Uporabniki storitev čezmejne mreže bi lahko bili:

A) prebivalci obmejnega območja, prizadeti zaradi akutnih kardiovaskularnih stanj, ki ogrožajo njihovo življenje in zatorej narekujejo najhitrejši možen dostop do kardiokirurškega ali drugega posega oziroma terapije v najbližji za tovrstne obravnave usposobljeni ustanovi (in ne nujno v bolnišnici, na katero se sicer obračajo). Gre predvsem za naslednja stanja:

1. akutni miokardni infarkt tipa STEMI z resnimi hemodinamičnimi ali električnimi zapleti
2. akutni miokardni infarkt tipa STEMI večjega obsega
3. ACS (Akutni koronarni sindrom) z znaki hemodinamične ali električne nestabilnosti srca
4. vzpostavitev spontanega krvnega obtoka (ROSC) po izvenbolnišničnem srčnem zastoju (OHCA) z visoko verjetnostjo hemodinamične ali električne nestabilnosti srca
5. zelo pogoste srčne aritmije
6. hudo srčno popuščanje, ki se ne odziva na terapije
7. tamponada srca
8. disekcija aorte
9. kardiogeni šok
10. nujna kardiovaskularna stanja pri nosečnicah in otrocih
11. nujnost endomiokardne biopsije

B) kardiovaskularna stanja, ki niso življenjsko nevarna, a so prisotna pri bolnikih, ki iz drugih razlogov nimajo zagotovljenega pravočasnega dostopa do kirurških ali drugih posegov; ti razlogi so lahko npr. neprevoznost cest (v zimskem času ali med poletnimi zastoji), nerazpoložljivost laboratorija za hemodinamiko bodisi v določenem času (npr. ponoči ali med prazniki) ali zaradi zasedenosti le-tega z zapleteno preiskavo;

C) italijanski pacienti, ki jih kardiovaskularni zaplet (ne nujno življenjsko nevaren) doleti v Sloveniji in obratno, slovenski pacienti, ki jih to doleti v Italiji, in ki želijo po začetni obravnavi in stabilizaciji stanja zdravljenje nadaljevati v svoji državi.

Izvedba omenjenega projekta narekuje različne strategije:

a) klinične:

1. spoštovanje smernic Evropskega kardiološkega združenja (ESC) o ravnanju v primeru različnih urgentnih kardiovaskularnih stanj
2. skupna priprava dvostranskih in dvojezičnih protokolov za klinično obravnavo (lokalno, prehospitalno in medbolnišnično) opisanih urgentnih stanj;
3. identificazione condivisa dei criteri di eleggibilità dei pazienti beneficiari del progetto skupna opredelitev kriterijev izbire bolnikov, upravičenih do storitev iz projekta
4. zdravstveni karton pacienta z vnaprej izpisanimi dvojezičnimi postavkami, ki se jih samo označi (brez možnosti dopisovanja besedila)

  b) organizacijske:

1. okrepitev nacionalnih mrež in vzpostavitev čezmejne mreže
2. opredelitev vlog posameznih deležnikov mreže
3. preveritev in okrepitev lokalnih tehnoloških sredstev (vključno s transportnimi sredstvi oz. sredstvi, ki jih je mogoče mobilizirati)
4. vzpostavitev sistemov za prenos EKG in drugih vitalnih parametrov na daljavo ter zagotovitev interakcije med le-temi
5. dvostranski protokoli za transport pacientov
6. protokoli za mobilizacijo zdravstvenih ekip
7. skupna opredelitev ciljev in kazalnikov uspešnosti
8. vprašalniki o zadovoljstvu za paciente, njihove družine in prebivalstvo nasploh

c) tehnične/tehnološke:

1. nadgradnja/vzpostavitev sistemov za prenos EKG in drugih vitalnih parametrov na daljavo
2. vzpostavitev/okrepitev lokalnih in transportnih tehnoloških sredstev
3. posvetovanje na daljavo z možnostjo prenosa zdravstvenega kartona in diagnostično-terapevtske slikovne dokumentacije
4. podatkovna baza oz. skupni register premeščenih pacientov za potrebe analize izvajanja projekta ter njegovega napredka in rezultatov

d) izobraževalne:

1. izobraževanje/usposabljanje za izvajanje projekta
2. čezmejna delovna praksa (za obojestransko spoznavanje metod dela v bolnišnicah, usvajanje znanj/kompetenc …)
3. čezmejna srečanja za obravnavo kliničnih primerov
4. izobraževalne kampanje za osveščanje prebivalstva, izvedene preko spleta ali drugače (npr. ozaveščanje glede klicanja NMP)
5. promocija čezmejnih tečajev BLSD (Basic Life Support and Defibrillation) in tečajev ACLS (Advanced Cardiac Life Support) za kardiologe, zdravnike NMP, drugo medicinsko osebje in prebivalstvo.

Kazalce uspešnosti projekta naj bi obe strani določili skupaj, šlo pa bi lahko za dvoje vrst kazalcev:

a) lokalne: 

1. povečanje števila klicev na NMP s strani prebivalstva
2. povečanje prenosa EKG podatkov na daljavo
3. izboljšanje rezultatov pri pacientih na mesečni in letni ravni
4. povečanje kulturne odprtosti zdravstvenih delavcev, njihovih kompetenc ter pripravljenosti za soočanje in sodelovanje
5. spodbuda za mednarodno strokovno sodelovanje
6. spodbuda za konkretne mednarodne študijske projekte, temelječe na podatkih iz skupnih registrov obravnavanih nujnih primerov
7. stroški
8. stopnja uporabe tehnološke opreme, nabavljene v času izvajanja projekta
9. obseg in kakovost izobraževalnih dogodkov za osveščanje prebivalstva

b) čezmejne:

1. obseg dostopa do nujne pomoči
2. čas dostopa do nujne pomoči
3. rezultati pri pacientih
4. stopnja zadovoljstva pacientov in prebivalstva